Po 56 letih ponovno na OŠ Ledina

V torek, 26. 3. 2019, so skozi velika ledinska vrata ponosno vstopili ledinski učenci, ki so prvič prestopili prag naše šole 1. 9. 1955. Ali je res od takrat minilo že 64 let? Ali je mogoče, da so ledinska vrata za sabo zaprli leta 1963 in odšli novemu življenju naproti? Nekdanjim našim ledincem, polnim energije in pozitivnega optimizma, teh let nikakor ne bi mogli pripisati …

Sprejem za nekdanje ledinske učence smo pripravili v učilnici 28. Tam jih je pričakala šolska malica. Z veseljem so popili čaj iz šolskih skodelic in se prepustili obujanju spominov. Spominjali so se učiteljev, sošolcev in sošolk ter različnih dogodkov. Obujali so predvsem lepe dogodke in bili enotnega mnenja, da so  bila to brezskrbna leta. Poudarili so, da so se veliko družili med seboj in igrali na prostem. Gospodu Bogdanu je v spominu ostal hišnik. Učenci so ga takrat klicali ata. Imel je veliko dela, saj je moral zakuriti peči po vseh razredih, hkrati pa je skrbel tudi za zvonjenje. Gospod Bogdan je imel to čast, da ga je hišnik dvignil, da je dosegel zvonec in zvonil. Spominja pa se tudi njegove žene, klicali so jo mama. Skrbela je za malico in vsak dan je na roke rezala kruh. Krajce je vedno shranila za njih. Gospa iz prve klopi nikakor ni mogla pozabiti, kako je učiteljica v učence metala ključe in pri svojih metih vedno zadela. Mi na šoli smo se potrudili in jim pripravili poučen program. Najprej smo jim predstavili, kako šola deluje danes, potem pa smo izvedli še dve krajši uri slovenščine in jih seznanili z jezikovnimi posebnostmi, ki jih mladi uporabljajo danes. Popeljali smo jih po šoli in se ustavili tudi v knjižnici. Katarina Podobnik, šolska knjižničarka, jim je predstavila delovanje knjižnice in na kratko predstavila obnovitvena dela. Takratni ledinci so v tem prostoru imeli laboratorij za kemijo. V zbornici je naše goste sprejela in pozdravila ravnateljica, gospa Marija Valenčak. Odšli smo tudi v jedilnico, kjer je bilo nekoč stanovanje za hišnika. V prostorih današnje računalniške učilnice je bila nekoč telovadnica. Nekdanja ledinka se je spominjala, da je v tem prostoru prav na vsaki prireditvi igrala na klavir. Ogledali smo si tudi telovadnico in šolsko igrišče.

»Prvošolci iz leta 1955« so se za prijazen sprejem in dobro počutje na šoli zahvalili s čudovito rožo. Dogovorili so se, da bodo še letos ponovili končni izlet iz osnovne šole, in sicer v Piran. Čez 5 let pa so obljubili, da se zopet vrnejo na našo in njihovo osnovno šolo Ledina.

Katarina Rigler Šilc in Alenka Žunič