5. Unesco tabor ustvarjalcev Dobrih vesti na Senovem
4.6.2011
Na Senovem smo se že peto leto zapored srečali učenci in njihovi mentorji iz slovenskih osnovnih šol, ki jih povezuje Unesco projekt Dobre vesti.
Ker je bila rdeča nit naših dejavnosti letos med šolskim letom pesem, nas je tudi na ustvarjalnem taboru vodila in povezovala PESEM.
Učenci in učitelji Osnovne šole XIV. divizije na Senovem so nas toplo sprejeli, deležni smo bili izjemne gostoljubnosti. V treh dneh, pravzaprav dveh in pol, smo izkusili veliko.
Prvi dan smo se takoj po prihodu zbrali v veliki dvorani Mladinskega doma, kjer je vsaka izmed sodelujočih šol na izviren način predstavila svojo šolo. Nato smo se razkropili po delavnicah, v katerih smo ustvarjali na temo knjige Toneta Pavčka Majnice: fulaste pesmi.
Popoldne smo se odpravili na sprehod po Senovem. Spoznali smo, da je bilo Senovo nekoč premogovniški kraj. Danes je v kraju mnogo objektov in spomenikov, ki ohranjajo spomine na slavne premogovniške čase. Zanimivost, ki se nam posebej vtisnila v spomin, je: velike krušne peči v naseljih, v katerih so stanovali rudarji. V teh pečeh so nekoč rudarske žene pekle pršjače, pogače iz kvašenega testa, obložene z različnimi nadevi. Pršjače pa zato, ker so bili njihovi otroci venomer lačni in ko se je peklo, so ponavljali: »Prosim, prosim, prosim …« Tudi mi smo se drugi večer zbrali ob krušni peči in pogostili so nas z odličnimi (malo spominjajo na pice) pršjačami.
Zadnji dan smo se odpravili v Pišece, kjer smo si ogledali grad in obnovljeno rojstno hišo jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika, v kateri nam je o življenju in delu pripovedovala učiteljica tamkajšnje šole, gospa Rut Zlobec. Sledilo je presenečenje. Naši gostitelji so nas odpeljali v vinsko klet, izklesano v kremenčev pesek, na stropu katere je narava ustvarila veliko zanimivih podob.
Kraj, v katerem si deležen pozdrava od vsakogar
Program, ki so ga pripravili za nas Senovčani, nam je bil zelo všeč. Nismo si predstavljali, da lahko na temo knjige nastane toliko raznolikih delavnic. Razvrščeni smo bili v delovne skupine, v katerih smo skupaj z učenci sodelujočih šol iz drugih krajev Slovenije soustvarjali in se tako tudi spoznavali.
Vsem je najbolj v spominu ostalo ilustriranje pesmi pod vodstvom likovne umetnice Tine Brinovar. Občudovanja je vredna čudovita stena v šolski avli, ki jo je s svojimi ilustracijami poslikala prav imenovana umetnica.
V delavnici, na kateri smo se seznanili z osnovami kaligrafije, smo se naučili, da je ustvarjanje proces, ki zahteva čas, mir in potrpežljivost, in da pisati v lepi pisavi ni kar tako samoumevno, kot se mogoče komu zdi na prvi pogled.
Učenci, ki so nas gostili, so nas takoj udomačili s svojim smehom, energijo ter prijaznostjo. Res smo se dobro ujeli. Tudi njihovi starši so bili zelo prijazni in gostoljubni.
Ne smemo pozabiti poudariti, da smo uživali tudi v odlični hrani.
Nazadnje, ko smo se morali posloviti, nam je bilo težko. Kajti skozi Dobre vesti so se stkale resnične prijateljske vezi med nami.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem ustvarjalcem programa, učencem in družinam.
Mentorica Dobrih vesti na OŠ Ledina: Lidija Stanič
Ker je bila rdeča nit naših dejavnosti letos med šolskim letom pesem, nas je tudi na ustvarjalnem taboru vodila in povezovala PESEM.
Učenci in učitelji Osnovne šole XIV. divizije na Senovem so nas toplo sprejeli, deležni smo bili izjemne gostoljubnosti. V treh dneh, pravzaprav dveh in pol, smo izkusili veliko.
Prvi dan smo se takoj po prihodu zbrali v veliki dvorani Mladinskega doma, kjer je vsaka izmed sodelujočih šol na izviren način predstavila svojo šolo. Nato smo se razkropili po delavnicah, v katerih smo ustvarjali na temo knjige Toneta Pavčka Majnice: fulaste pesmi.
Popoldne smo se odpravili na sprehod po Senovem. Spoznali smo, da je bilo Senovo nekoč premogovniški kraj. Danes je v kraju mnogo objektov in spomenikov, ki ohranjajo spomine na slavne premogovniške čase. Zanimivost, ki se nam posebej vtisnila v spomin, je: velike krušne peči v naseljih, v katerih so stanovali rudarji. V teh pečeh so nekoč rudarske žene pekle pršjače, pogače iz kvašenega testa, obložene z različnimi nadevi. Pršjače pa zato, ker so bili njihovi otroci venomer lačni in ko se je peklo, so ponavljali: »Prosim, prosim, prosim …« Tudi mi smo se drugi večer zbrali ob krušni peči in pogostili so nas z odličnimi (malo spominjajo na pice) pršjačami.
Zadnji dan smo se odpravili v Pišece, kjer smo si ogledali grad in obnovljeno rojstno hišo jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika, v kateri nam je o življenju in delu pripovedovala učiteljica tamkajšnje šole, gospa Rut Zlobec. Sledilo je presenečenje. Naši gostitelji so nas odpeljali v vinsko klet, izklesano v kremenčev pesek, na stropu katere je narava ustvarila veliko zanimivih podob.
Kraj, v katerem si deležen pozdrava od vsakogar
Program, ki so ga pripravili za nas Senovčani, nam je bil zelo všeč. Nismo si predstavljali, da lahko na temo knjige nastane toliko raznolikih delavnic. Razvrščeni smo bili v delovne skupine, v katerih smo skupaj z učenci sodelujočih šol iz drugih krajev Slovenije soustvarjali in se tako tudi spoznavali.
Vsem je najbolj v spominu ostalo ilustriranje pesmi pod vodstvom likovne umetnice Tine Brinovar. Občudovanja je vredna čudovita stena v šolski avli, ki jo je s svojimi ilustracijami poslikala prav imenovana umetnica.
V delavnici, na kateri smo se seznanili z osnovami kaligrafije, smo se naučili, da je ustvarjanje proces, ki zahteva čas, mir in potrpežljivost, in da pisati v lepi pisavi ni kar tako samoumevno, kot se mogoče komu zdi na prvi pogled.
Učenci, ki so nas gostili, so nas takoj udomačili s svojim smehom, energijo ter prijaznostjo. Res smo se dobro ujeli. Tudi njihovi starši so bili zelo prijazni in gostoljubni.
Ne smemo pozabiti poudariti, da smo uživali tudi v odlični hrani.
Nazadnje, ko smo se morali posloviti, nam je bilo težko. Kajti skozi Dobre vesti so se stkale resnične prijateljske vezi med nami.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem ustvarjalcem programa, učencem in družinam.
Mentorica Dobrih vesti na OŠ Ledina: Lidija Stanič
rss