Tretješolci v šoli v naravi v Kočevju (27. 9.–29. 9. 2023)
29.9.2023
3. dan
Naše kočevske dogodivščine so zaključene. Šolo v naravi bi opisali z naslednjimi besedami: fantastična, zanimiva, poučna, nepozabna, z odličnimi učitelji, z okusno hrano, razburljiva, z dobro namestitvijo, smešna, zabavna, športna, raziskovalna …
Ostali nam bodo lepi spomini.
Zapisali: učenci in učenke 3. razredov
2. dan
Naše kočevske dogodivščine so se nadaljevale s prebujanjem v sončno jutro. Okrepčali smo se z zajtrkom in se razporedili v učilnice. Veliko smo se naučili o življenjskih prostorih: gozd in jama. Spoznavali smo tudi orientacijo.
Po kosilu smo dočakali težko pričakovano veslanje s kanuji po Rinži. Čas smo imeli tudi za igranje športnih iger na igrišču doma Jurček.
Zvečer smo z lučkami odšli na nočni pohod. Opazovali smo zvezde, satelite in letala, utrinkov žal nismo videli. Občudovali pa smo lahko skoraj polno Luno.
1. dan
Naša prava pustolovščina se je pričela s prvim postankom za sendviče. Mmm, smo bili lačni. Malo po postanku smo se že znašli v Kočevju, ki je znano po medvedih in zelenih gozdovih. Na našem današnjem programu je bil ogled mesta Kočevje. Učitelj Robert in učiteljica Marina sta nam povedala ogromno zanimivih zgodb in legend. Sprehod po mestu je bil zeleno obarvan, saj smo občudovali zeleno morje – tako namreč Kočevarji pravijo svojim zelenim gozdovom. Ob poti smo imeli priložnost poskusiti navadni šipek. Okus je bil slasten – podoben pomarančnemu.
Po ogledu mesta nas je pot popeljala do Kočevskega oz. Rudniškega jezera, ki je eno najčistejših jezer v Sloveniji. Prisluhnili smo pripovedki o skrivnostnem bitju 'Georgini', ki naj bi prebivalo v tem jezeru in se na vsake toliko prikazalo le otrokom. Bil je naš srečen dan, saj smo ga videli kar nekajkrat. Poleg tega smo izvedeli veliko o življenju v jezeru in ob njem. Nabrali smo tudi rjavi premog – ostanek nekdanjega rudnika.
Pot nas je nato vodila ob reki Rinži do cerkve sv. Jerneja, ki je največja kamnita stavba v Sloveniji. Nato nas je v domu Jurček pričakala zelo okusna večerja. Po večerji nam je učiteljica Marina pripravila kviz, v katerem smo pokazali, kaj vse znamo in kaj smo se danes naučili. Bilo je zelo zanimivo. Utrujeni smo popadali v postelje in zaspali v »svojih« novih sobicah.
Zapisale: učiteljice 3. razredov
Naše kočevske dogodivščine so zaključene. Šolo v naravi bi opisali z naslednjimi besedami: fantastična, zanimiva, poučna, nepozabna, z odličnimi učitelji, z okusno hrano, razburljiva, z dobro namestitvijo, smešna, zabavna, športna, raziskovalna …
Ostali nam bodo lepi spomini.
Zapisali: učenci in učenke 3. razredov
2. dan
Naše kočevske dogodivščine so se nadaljevale s prebujanjem v sončno jutro. Okrepčali smo se z zajtrkom in se razporedili v učilnice. Veliko smo se naučili o življenjskih prostorih: gozd in jama. Spoznavali smo tudi orientacijo.
Po kosilu smo dočakali težko pričakovano veslanje s kanuji po Rinži. Čas smo imeli tudi za igranje športnih iger na igrišču doma Jurček.
Zvečer smo z lučkami odšli na nočni pohod. Opazovali smo zvezde, satelite in letala, utrinkov žal nismo videli. Občudovali pa smo lahko skoraj polno Luno.
1. dan
Naša prava pustolovščina se je pričela s prvim postankom za sendviče. Mmm, smo bili lačni. Malo po postanku smo se že znašli v Kočevju, ki je znano po medvedih in zelenih gozdovih. Na našem današnjem programu je bil ogled mesta Kočevje. Učitelj Robert in učiteljica Marina sta nam povedala ogromno zanimivih zgodb in legend. Sprehod po mestu je bil zeleno obarvan, saj smo občudovali zeleno morje – tako namreč Kočevarji pravijo svojim zelenim gozdovom. Ob poti smo imeli priložnost poskusiti navadni šipek. Okus je bil slasten – podoben pomarančnemu.
Po ogledu mesta nas je pot popeljala do Kočevskega oz. Rudniškega jezera, ki je eno najčistejših jezer v Sloveniji. Prisluhnili smo pripovedki o skrivnostnem bitju 'Georgini', ki naj bi prebivalo v tem jezeru in se na vsake toliko prikazalo le otrokom. Bil je naš srečen dan, saj smo ga videli kar nekajkrat. Poleg tega smo izvedeli veliko o življenju v jezeru in ob njem. Nabrali smo tudi rjavi premog – ostanek nekdanjega rudnika.
Pot nas je nato vodila ob reki Rinži do cerkve sv. Jerneja, ki je največja kamnita stavba v Sloveniji. Nato nas je v domu Jurček pričakala zelo okusna večerja. Po večerji nam je učiteljica Marina pripravila kviz, v katerem smo pokazali, kaj vse znamo in kaj smo se danes naučili. Bilo je zelo zanimivo. Utrujeni smo popadali v postelje in zaspali v »svojih« novih sobicah.
Zapisale: učiteljice 3. razredov
rss