V četrtek, 16. 5. 2024, je bila velika telovadnica OŠ Ledina prizorišče
s hudomušnim naslovom Ko ima glasba mlade. Vzdušje je bilo zelo prijetno, učenci so bili v velikem pričakovanju z malce treme, starši in stari starši pa so ponosno spremljali nastope ledinskih otrok.
Predstavili so se vsi trije pevski zbori in številni solisti ter tudi inštrumentalisti. Vsi pevski zbori so pod taktirko zborovodkinje Dalile Beus odlično in ubrano odpeli prav vse pesmi, ki so jih pridno vadili celo šolsko leto. Izbor pesmi je bil zahteven. Ledinski učenci so znova dokazali, da so vsestranski vrhunski glasbeniki. Predstavili so se na harfi, violončelu, kitari, električni kitari, klavirju, violini in flavti. Šest učenk je letni koncert obogatilo s solo petjem ali s petjem v duetu. Učenke iz Ukrajine in Rusije so za to priložnost ustanovile svoj mali band in se predstavile s svojo točko. Prav vsi glasbeniki so svoj nastop opravili z odliko. Na prireditvi so se predstavili tudi učenci, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina. Pod mentorstvom gospe Natalije Lampič so v nemščini odigrali dramsko igro Jacoba in Wilhelma Grimma: Der Rattenfänger von Hameln. Na edinstven način so združili gledališče, glasbo in celo akrobatiko.
Poseben pečat pa je celotni prireditvi doprineslo tudi vezno besedilo, ki so ga simpatični tretješolci: Elizabeta, Lovro, Tara in Tim ter sedmošolka Julija predstavili na svojevrsten način. Vezno besedilo je vsebovalo več kot 100 različnih stalnih besednih zvez. Tako smo izvedeli, da so pevci za ta nastop garali kot črna živina, da imajo pevci glasbo v krvi in tudi v malem prstu, da vaja dela mojstra, da so učenci na vajah ponavadi lačni kot volkovi in utrujeni kot psi, da ima gospa Beus srce na pravem mestu ter da ima jeklene živce. Kaj jeklene, železne! Celotni glasbeni program je pripravila gospa Dalila Beus, scenarij pa je avtorsko delo Katarine Rigler Šilc.
Po končani prireditvi so sledile številne pohvale in zahvale s strani staršev, učiteljev in tudi učencev. Mirijam Sabina Žvegla je svoje vtise strnila takole:
Iskrena hvala za čudovito četrtkovo doživetje in vrhunsko izpeljano prireditev v vseh njenih odtenkih! Ideja in rdeča nit veznega besedila je bil velik obliž na rano "ranjenemu" slovenskemu jeziku in s tem naši kulturni dediščini. Ustvarjalnost in umetnost sta pa tako in tako privilegija bogov, dušna in srčna hrana, "nujnost" duhovne in intelektualne rasti posameznika in s tem družbe. Žal mi je le, da se tega vse premalo zavedamo.
Katarina Rigler Šilc