Strokovna ekskurzija v Bratislavo
3.7.2024
Zaposleni na OŠ Ledina smo se 2. 7. 2024 odpravili na dvodnevno strokovno ekskurzijo v Bratislavo. Prvi dan smo si po kosilu in namestitvi najprej ogledali ostanke nekoč mogočnega gradu Devin in ob razlagi zgodovinskih dejstev občudovali neokrnjeno naravo ter sotočje Morave in Donave. Devin je eden izmed največjih kulturnih spomenikov in simbol slovanske zgodovine. Grad visi na steni na nadmorski višini 212 metrov.
Kasneje smo se sprehodili po mestnem središču Bratislave. Vodenje in raziskovanje po tlakovanih mestnih ulicah je prevzel naš sodelavec László Herman, ki nas je popeljal do gotske katedrale svetega Martina iz 15. stoletja in do vrat svetega Mihaela, ki so edina ohranjena srednjeveška vrata v mestu. Ogledali smo si staro mestno hišo iz leta 1370. Sprehodili smo se po številnih srednjeveških ulicah in dobili občutek, da se čas vrti počasneje. V spomin se nam je vtisnil kip delavca, ki pleza iz odtočnega jaška. In tudi kip moškega, ki nas je pozdravil z vogala glavnega trga. Občudovali smo cerkev svete Elizabete (modro cerkev) iz leta 1913. Fasada, streha, notranjost – vse je v modri barvi. Nismo se mogli upreti številnim trgovinicam, ki so ponujale res dovršene spominke. Največkrat kupljeni spominek med Ledinci je bil simpatični krt. Večkrat so nas premamili tudi izjemni okusi slastnih sladoledov in drugih sladic.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na šolski center Duna utca. Sprejela nas je direktorica Katalin Morvay in nam predstavila šolski sistem na Slovaškem. Povedala je, da njihov šolski center vključuje osnovno šolo in tudi gimnazijo. Šolo obiskuje približno 400 učencev in dijakov. Osnovna šola poteka 9 let, gimnazija pa 4. Posebnost te šole je, da pouk poteka po slovaškem šolskem sistemu, vendar v madžarščini. Na Slovaškem živi več kot 520 000 Madžarov. Po predstavitvi smo si ogledali še šolske prostore. Ugotovili smo, da so ledinski šolski prostori odlično opremljeni, čeprav sami vedno znova predlagamo nove izboljšave.
Po ogledu šole nas je čakal lokalni vodič in nas popeljal po skritih kotičkih mestnega jedra. Za kosilo smo si v eni največjih restavracij v Evropi – Bratislavská reštaurácia – privoščili tudi tipično slovaško jed: juho z zeljem. Oglede smo zaključili z vožnjo po reki Donavi in si Bratislavo ogledali še z druge perspektive.
Domov smo se polni novih spoznanj vrnili v nočnih urah. Nad lepotami Bratislave, predstavitvijo šolskega sistema in nad precej bolj umirjenim tempom življenja v slovaški prestolnici smo bili vsi navdušeni.
Katarina Rigler Šilc
Kasneje smo se sprehodili po mestnem središču Bratislave. Vodenje in raziskovanje po tlakovanih mestnih ulicah je prevzel naš sodelavec László Herman, ki nas je popeljal do gotske katedrale svetega Martina iz 15. stoletja in do vrat svetega Mihaela, ki so edina ohranjena srednjeveška vrata v mestu. Ogledali smo si staro mestno hišo iz leta 1370. Sprehodili smo se po številnih srednjeveških ulicah in dobili občutek, da se čas vrti počasneje. V spomin se nam je vtisnil kip delavca, ki pleza iz odtočnega jaška. In tudi kip moškega, ki nas je pozdravil z vogala glavnega trga. Občudovali smo cerkev svete Elizabete (modro cerkev) iz leta 1913. Fasada, streha, notranjost – vse je v modri barvi. Nismo se mogli upreti številnim trgovinicam, ki so ponujale res dovršene spominke. Največkrat kupljeni spominek med Ledinci je bil simpatični krt. Večkrat so nas premamili tudi izjemni okusi slastnih sladoledov in drugih sladic.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na šolski center Duna utca. Sprejela nas je direktorica Katalin Morvay in nam predstavila šolski sistem na Slovaškem. Povedala je, da njihov šolski center vključuje osnovno šolo in tudi gimnazijo. Šolo obiskuje približno 400 učencev in dijakov. Osnovna šola poteka 9 let, gimnazija pa 4. Posebnost te šole je, da pouk poteka po slovaškem šolskem sistemu, vendar v madžarščini. Na Slovaškem živi več kot 520 000 Madžarov. Po predstavitvi smo si ogledali še šolske prostore. Ugotovili smo, da so ledinski šolski prostori odlično opremljeni, čeprav sami vedno znova predlagamo nove izboljšave.
Po ogledu šole nas je čakal lokalni vodič in nas popeljal po skritih kotičkih mestnega jedra. Za kosilo smo si v eni največjih restavracij v Evropi – Bratislavská reštaurácia – privoščili tudi tipično slovaško jed: juho z zeljem. Oglede smo zaključili z vožnjo po reki Donavi in si Bratislavo ogledali še z druge perspektive.
Domov smo se polni novih spoznanj vrnili v nočnih urah. Nad lepotami Bratislave, predstavitvijo šolskega sistema in nad precej bolj umirjenim tempom življenja v slovaški prestolnici smo bili vsi navdušeni.
Katarina Rigler Šilc
rss