Pot do znanja – od teme k svetlobi ali ogled NUK-a

22.1.2025
Na OŠ Ledina smo se v sredo, 22. 1. 2025, odpravili na vodeni ogled NUK-a. Tokrat smo se prvič zbrali učenci, starši in učitelji. Raznolika skupina, vsak s svojimi pričakovanji. Pričakala sta nas gospa Jana in gospod Borut ter nas na edinstven način popeljala po zapletenih hodnikih mogočne zgradbe. Predstavila sta nam številne zanimivosti, ki jih morda sami ne bi opazili. Očarala nas je prispodoba, da se za velikimi težkimi vrati skriva svet znanja, za katerega se moramo potruditi, če hočemo vanj vstopiti. Kljuka na vhodnih vratih je precej visoko, konj na njej pa ponazarja željo do pridobivanja novega znanja. Spomnili smo se, kako težka so tudi naša ledinska vrata, kar le dokazuje, da se tudi za njimi skriva bogato znanje ledinskih učencev. Povzpeli smo se po stopnišču – po dolgi poti od teme proti svetlobi, proti znanju. Gospa Jana nam je podala kratek pregled zgodovine. Gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice se je začela leta 1936, končana je bila marca 1941. Leta 1944 je strmoglavilo letalo, ki je prevažalo pošto za nemško vojsko, ter močno poškodovalo sveže zgrajeno Plečnikovo mojstrovino. Zgorelo je več kot 50000 knjig. Prenova je potekala hitro in knjižnica je svoja vrata ponovno odprla leta 1947. Ogledali smo si razstavo, ki nas je popeljala skozi pomembne mejnike in nas seznanila s knjižničarji, ki so tam delovali. O pestri zgodovini na simboličen način spregovorijo tudi žigi, ki predstavijo zgodovino imena in tudi rabo jezika.
Narodna in univerzitetna knjižnica ima obsežno knjižnično zbirko, ki šteje več kot tri milijone enot. Poleg knjig tudi revije, politične programe, časopise, prospekte, plakate, stripe, letake, zemljevide, fotografije, razglednice, rokopise, notne zapise, CD-je, kasete, filme … Hranijo jih na različnih lokacijah. Sprehodili smo se tudi do moderno urejenega informacijskega središča in dokaj hitro ugotovili, da gre NUK v korak s časom.
Zagotovo pa smo si posebno natančno ogledali hodnik, na katerem je Melania Trump leta 1993 snemala reklamo za Murin plašč. Gospod Borut nas je seznanil še s številnimi drugimi zanimivostmi. Presenetil nas je podatek, da ima zgradba več kot 700 oken.
Pričakovali smo, da bo v dobi digitalizacije knjižnica bolj kot ne samevala, a smo se pošteno ušteli. Spodnji del knjižnice je preoblikovan v prostor za druženje in tam je bilo kot v panju. Mladi po letih in po srcu so sedeli za lično urejenimi mizami in študirali, brali, raziskovali ali le kramljali. Sedaj, ko je izpitno obdobje, je del knjižnice odprt do 23.00.
Jože Plečnik se je že pred davnimi leti zavedal pomena knjižnic: »Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase.«
Polni novega znanja in zanimivih spoznanj smo s ponosom zaprli težka vrata mogočne knjižnice.

Katarina Rigler Šilc, pomočnica ravnateljice