Ura slovenščine med barvami, vonji in nasmehi

Učenci, ki se učijo slovenščino kot drugi jezik, so celo leto pridno usvajali slovenske besede. Prihajajo iz različnih koncev sveta – iz Rusije, Kitajske, Ukrajine in ZDA. Ob koncu šolskega leta je čas, da pokažemo, kaj smo se naučili.
Odpravili smo se na tržnico, kjer smo na živahnih stojnicah utrjevali in nadgrajevali besedišče na temo sadja, zelenjave, barv, slaščic, mesnin, rož in oblačil. Najprej smo obiskali stojnico s sadjem, kjer smo ponovili vse vrste sadja. Branjevca smo povprašali po cenah in državah, od kod sadje prihaja. Njegov odziv je bil navdušujoč – vsakemu izmed učencev je podaril bio banano kot pohvalo za njihovo znanje.
Pot smo nadaljevali do stojnice z rožami, kjer nas je prijazno sprejela gospa Marina. Predstavila nam je različne vrste rož. Tudi gerbere. Prav pomnjenje te besede nam je povzročalo nemalo težav. Gospa Marina je našo težavo hitro rešila – vsakemu izmed nas je podarila gerbero. Tudi ona je bila navdušena nad našim znanjem. Povedala nam je, da je iz Srbije, njena stranka, ki je ravno kupovala šopek, pa iz Argentine. Hitro smo naredili skupno fotografijo, na kateri je šopek sestavljen iz 7 narodnosti.
Raziskovanje smo nadaljevali pri mesninah. Prijazni mesar nam je razložil, da je med salamami zmagovalna tista iz jelenovega mesa, pri slaščicah pa sta največ pozornosti pritegnili orehova in potratna potica. Obisk smo zaključili z ogledom stojnic z zelenjavo in oblačili, kjer smo utrdili besedišče.
Ta učna ura na tržnici je bila pravo jezikovno doživetje. Ugotovili smo, da se je slovenščino najlepše učiti med ljudmi – tam, kjer besede oživijo.

Katarina Rigler Šilc