Nepozabna šola v naravi, 8. razred, v CŠOD Vojsko

19.5.2012
Najbolj vznemirljivo je bilo, da smo bili teden dni 1050 m visoko v naravi, kjer ni trgovin, mobitelov, televizije, prometa in ostalih mestnih ropotal. Odklopljeni od mestnega vrveža smo v domu CŠOD Vojsko doživeli nepozabno šolo v naravi.
Na poti na Vojsko smo v Idriji obiskali rudnik živega srebra, grad Gewerkenegg in znamenite klavže. Že ob prihodu v Idrijo smo spoznali, da prihajamo v deželo idrijske čipke, ki jo kar dobro poznamo. To smo lahko tudi pokazali, ko smo preživeli večer s klekljarico. Potem smo klekljali še vse ostale dni.

Vsak dan se je pričel z jutranjo telovadbo in se nadaljeval z raziskovanjem okolice. Kolesarili smo do razgledne točke Hudournik, kjer se nam je odprl lep razgled na gorati del naše dežele. Ob domu je bila umetna plezalna stena. Vsak izmed nas se je lahko poizkusil v plezanju na njej. Z adrenalinskim plezanjem smo nadaljevali še naslednje dni na naravni steni. Tudi gospa Syed Mihelič se je spopadla z »goro« in zmagala! Raziskovali smo živali v potoku Gačnik in se povzpeli do enega od njegovih slapov. Medtem se je shladilo in začelo je močno snežiti. Nismo mogli verjeti, da se lahko še 16. maja kepamo! Spoznali smo tudi etnografske značilnosti tega okolja. Izdelali smo idrijske žlikrofe, slovensko značilno jed, in jih s slastjo pojedli za kosilo. Pomerili smo se v lokostrelstvu in orientacijskem teku.

Zelo pester je bil tudi večerni program: preizkusili smo se v športnih in zabavnih igrah, pekli hrenovke ob tabornem ognju, predstavili, pokaži kaj znaš, plesali… Vse dni bivanja smo imeli družbo osmošolcev iz Branika, s katerimi so se splete prijateljske in tudi kakšne druge(?) vezi.

Še posebej pa smo bili veseli izredno presenečenih učiteljev doma Vojsko, ki nas nismo mogli prehvaliti, kako smo, kljub temu da smo mestni otroci, tako pridni, vedoželjni in ubogljivi.

Ines Štular, vodja šole v naravi