17. mednarodni UNESCO tabor PREMIKAMO MEJE v Pišecah

Letošnjemu pišečkemu 17. Unescovemu taboru »Premikamo meje«, ki je potekal od 24. 11. do 28. 11. 2016, so izbrali slogan »Zrno do zrna« in ga posvetili stročnicam. Tabora so se udeležile šole z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške in Srbije. OŠ Ledina smo zastopali Martin Konič, Marjeta Čater Timer (učenca 7. b razreda) in mentorica Tatjana Klančar.

V ponedeljek popoldan nas je pričakala predstavitev, uradna otvoritev tabora in pokušina lokalnih jedi, nato pa smo odšli h gostiteljem.

Naslednji dan so bile organizirane izjemno zanimive delavnice na temo stročnic. Lahko smo kuhali, fotografirali, obdelovali lesna gradiva, šivali in še marsikaj. Jaz sem si izdelal sončno uro, Marjeta pa je v delavnici najine mentorice Tatjane Klančar pripravljala jedi iz stročnic. Popoldne smo se sprehodili po Pišecah in občudovali ta majhen in doslej meni neznan kraj, ki ima ponuditi veliko zanimivega.

V sredo smo obiskali okoliške kraje, se ustavili pri koruznih silosih in si v bližnji pekarni ogledali pripravo testa in peko kruha. Ustavili smo se še v Krškem, nazadnje pa obiskali grad Rajhenburg. Tu smo si izdelali čokoladne lizike in jih z veseljem tudi pojedli. Imeli smo tudi voden ogled razstave o menihih trapistih, ki so bivali na gradu v prvi polovici prejšnjega stoletja in so bili za tiste čase zelo napredni. Zvečer smo bili povabljeni na koncert skupine Dablablues.

V četrtek smo se znova družili na delavnicah, nato pa je sledil večer kruha s kožuhatvijo, to je ličkanjem koruze. Dogodku so se pridružili mnogi vaščani, zato je bil še bolj zanimiv.

V petek smo imeli predavanje o permakulturi in uradni zaključek tabora.

Tabor je bil odlična priložnost za sproščeno druženje z vrstniki, sklepanje novih znanstev in prijateljstev ter spoznavanje naravne in kulturne dediščine teh krajev. Bil mi je zelo všeč in ga ne bom nikoli pozabil. Rad se bom spominjal prijaznih in med seboj povezanih učencev, učiteljev ter drugih delavcev na pišečki šoli, gostoljubnih in skrbnih staršev gostiteljev, sodelujočih vaščanov in dobre volje, ki nas je spremljala ves čas. Rad bi se še kdaj vrnil.

Martin Konič, 7.b