18. mednarodni Unescov tabor Premikamo meje v Pišecah

Letos smo se udeležili že 18. mednarodnega tabora Unesco z naslovom »POTI, POTICE IN RAZPOTJA«, ki je potekal od 23. 10. do 27. 10. 2017 v Pišecah, in tako spet ''premikali meje''. OŠ Ledina smo zastopali Martin Konič, Marjeta Čater Timer (učenca 8. b-razreda) in mentorica Tatjana Klančar. Pet dni trajajoč tabor je povezal Pišece z več drugimi Unescovimi šolami iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Srbije. Vsakoletna šola gostiteljica OŠ Maksa Pleteršnika Pišece z osemdesetimi učenci in veliko predanimi učitelji je znova organizirala nepozaben dogodek, ki v veliki meri pritegne k sodelovanju celotno vaško skupnost. Posebna zahvala gre družinam gostiteljev, ki so prijazno odprli svoje domove in nas povabili v njihov vsakdan. Tabor smo slovesno otvorili v ponedeljek s humoristično gledališko predstavo, napovedjo dogodkov in degustacijo jedi, ki smo jih prinesli gostje. Mize so se šibile pod vsakovrstnimi slanimi in sladkimi dobrotami, ki smo jih bili deležni še cel teden.

V torek so sledile delavnice, sama sva se odločila za sodelovanje pri izdelavi knjigobežnice – omarice za prosto izmenjavo prebranih knjig. Po nekaj urah mizarskega dela smo že občudovali končni izdelek, za nagrado pa smo se posladkali s kostanjem in jabolčnim zavitkom.

V sredo nas je pot vodila po koreninah slovenskega jezika. Najprej smo se ustavili v Krškem, kjer smo si ogledali spomenik Juriju Dalmatinu, prvem prevajalcu Biblije v slovenski jezik. Sledil je obisk knjižnice, kjer smo si v živo ogledali njen več kot 500 let star izvirnik. Pot smo nadaljevali v krškem mestnem muzeju, kjer smo se spoznali z zgodovino tega mesta in nekaterimi njegovimi veljaki. Izlet smo zaključili z obiskom Posavskega muzeja Brežice in ogledom Pleteršnikove domačije v Pišecah. Popoldan je sledila slovesna otvoritev edinega izmed nekoč šestnajst delujočih mlinov na Gabrnici. Slednjega so obnovili na pobudo lokalnega turističnega društva. V njem bodo domačini mleli žito. Po dogodku je sledila velika gostija pod vaškim kozolcem. Druženje s prijatelji in Pišečani se je na veliko veselje vseh raztegnilo pozno v večer.

V četrtek je sledil še zadnji sklop delavnic, tokrat sva se napotila na gozdno učno pot. Prepoznavali smo različne rastlinske vrste, opazovali živali, nabirali vzorce za razstavo ter si spotoma ogledali še pišečki grad in spoznali njegovo razburljivo zgodovino.

Zadnji dan druženja je bil namenjen predstavitvi delavnic, kulturnemu programu, zbiranju vtisov ter seveda slovesu z obljubo, da se znova snidemo bodisi v Pišecah ali kje drugje.

Vsebinsko in doživljajsko bogati dnevi nama bodo ostali v najlepšem spominu.

Martin Konič in Marjeta Čater Timer, učenca 8. b-razreda